Zahtevamo redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja po modelu “ja pomeni ja”.

Družba potrebuje novo dojemanje spolnega nadlegovanja in nasilja. Potrebujemo zakon, ki bo v temelju spremenil, kaj posilstvo je in šele to je lahko izhodišče, preko katerega se bodo stvari spremenile.

Manjka nam še:

4500 overjenih podpisov

Zbiranje podpisov se je začelo danes!

Oddaja obrazca z digitalnim podpisom
 

Zakaj smo se odločili
za zbiranje podpisov?

Trenutna ureditev spolnega nasilja in posilstva v Kazenskem zakoniku je zastarela in družbeno nesprejemljiva. Ustrezna pravna ureditev kaže na nivo pozornosti, ki ga tem vprašanjem namenja zakonodajalec, pa tudi družba. Dejstvu, da je trenutna pravna ureditev neustrezna, botruje tudi tišina, ki največkrat spremlja spolno nasilje. Zato smo leta 2018 v Sloveniji zagnali akcijo #jaztudi, v okviru katere še danes zbiramo anonimna pričevanja o spolnem nasilju in spolni zlorabi, ki smo jih tudi analizirali in javno komentirali. Po sodbi koprskega višjega sodišča, ki je kaznivega dejanja posilstva oprostilo storilca, ki je spolno občeval z žrtvijo, ki je spala, in zato ni uporabil sile, smo sprožili tudi peticijo z zahtevo po redefiniciji kaznivega dejanja posilstva. Peticija je prejela več kot 6.000 podpisov. Sledilo je usklajevanje z Ministrstvom za pravosodje, a od zime 2019 konkretnih zakonodajnih sprememb nismo videli. Menimo, da nivo pozornosti ministrstva na področju spolnega nasilja ni dovoljšen.

V Inštitutu 8. marec želimo najprej dokazati, da trenutna ureditev ni ne kakovostna ne družbeno sprejemljiva. Zato smo se odločili zbrati vsaj 5.000 podpisov podpore našemu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika na področju posilstva in spolnega nasilja. Med zakonodajnim postopkom bo možno naš predlog zakona seveda še spremeniti z amandmaji, prav tako smo prepričani, da bo pri tem aktivno sodelovala tudi kazenskopravna stroka. A vendar, kot je nedavno ob razkritju spolnega nadlegovanja na akademiji dejala igralka Mia Skrbinac: “gre pri sistemskih spremembah za maraton. Skrajni čas je, da ga začnemo teči. In to skupaj.”

Kako lahko prispevam podpis?

 

1. PODPIŠITE OSEBNO NA UPRAVNI ENOTI

Prvi korak:

Potrebujete natisnjen obrazec Podpora volivca:

  • na tej povezavi dobite obrazec z že vnesenimi osnovnimi informacijami iz drugega koraka.

  • če nimate možnosti tiskanja, lahko prazen natisnjen obrazec brezplačno dobite na vsaki upravni enoti. 

Drugi korak:

Če ste obrazec natisnili iz naše spletni strani, na obrazcu s tiskanimi črkami izpolnite zgolj vse potrebne osebne podatke, kot so navedeni na osebnih dokumentih (ime in priimek, datum rojstva, naslov). 

Na praznih obrazcih morate poleg osebnih podatkov še OBKROŽITI, da dajete podporo zahtevi oz. pobudi za: C.PZ (vložitev predloga zakona). Nato v prazen pravokotnik vpišete šifro: 876, na prazno črto pa napišete geslo: ''SAMO JA POMENI JA''. Uradna oseba na upravni enoti vam je pri izpolnjevanju obrazca dolžna pomagati.

Tretji korak:

Obrazec podpišite šele na upravni enoti pred uradno osebo. Lokacije vseh upravnih enot in njihov delovni čas najdete na naslednji povezavi: www.gov.si/drzavni-organi/upravne-enote/. Predhodno naročanje na nobeni upravni enoti za ta namen ni potrebno. Če tega ne boste storili v prisotnosti uradne osebe, bo celoten obrazec neveljaven, vaš glas pa ne bo upoštevan. Izpolnjen obrazec mora nato podpisati in žigosati tudi uradna oseba. Na upravni enoti boste potrebovali tudi svojo veljavno javno listino (osebna izkaznica / potni list / vozniško dovoljenje / maloobmejna prepustnica / orožna listina).

Podpis lahko oddate v poslovalnem času vsake upravne enote (ne le v času uradnih ur).

Četrti korak:

Izpolnjen in na upravni enoti podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov:

Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec

p.p. 1717

1101 Ljubljana

ali ga osebno dostavite na eno izmed lokacij, ki so navedene na tej spletni strani.

V kolikor obrazca ne bomo tudi fizično prejeli, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moramo za vložitev zakona v državni zbor fizično prinesti 5000 po opisanem postopku v celoti izpolnjenih obrazcev.

 

2. PODPIŠITE ELEKTRONSKO PREKO E-UPRAVE

Prvi korak:

Kliknite na gumb ‘Oddaja obrazca z digitalnim podpisom’, ki vas bo direktno preusmeril na uradno stran eUprave, namenjeno oddaji podpisa za ''SAMO JA POMENI JA''.

Drugi korak:

Kliknite na gumb ‘Oddajte vlogo’.

Tretji korak:

Izberite način prijave: prva možnost je prijava preko kvalificiranega potrdila, izdanega v Sloveniji (za že obstoječe uporabnike), druga pa prijava preko enkratnega gesla smsPASS.

Četrti korak:

Sledite korakom in na koncu postopka kliknite Podpiši. Postopek je s tem zaključen, podpis pa uspešno oddan in ni vam treba storiti ničesar več. Svoj podpis boste imeli shranjen tudi med oddanimi vlogami v eUpravi, obvestilo o uspešni oddaji pa boste prejeli tudi na svoj e-naslov, registriran v eUpravi.

Oddaja obrazca z digitalnim podpisom
 

3. VOLIVCI IN VOLIVKE S STALNIM ALI ZAČASNIM PREBIVALIŠČEM V TUJINI

V primeru, da imate možnost podpis oddati elektronsko, sledite navodilom pod drugo točko (Podpišite elektronsko preko e-Uprave). V kolikor elektronskega podpisa nimate, lahko podpis oddate pri diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije.

Prvi korak:

Na naslednji povezavi preverite, ali se v vaši bližini nahaja kakšno diplomatstko predstavništvo ali konzulat: https://www.gov.si/predstavnistva/ 

Drugi korak: 

Potrebujete natisnjen obrazec Podpora volivca:

  • na tej povezavi dobite obrazec z že vnesenimi osnovnimi informacijami iz drugega koraka. 

  • če nimate možnosti tiskanja, lahko prazen natisnjen obrazec brezplačno dobite na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.

Tretji korak:

Če ste obrazec natisnili iz naše spletni strani, na obrazcu s tiskanimi črkami izpolnite zgolj vse potrebne osebne podatke, kot so navedeni na osebnih dokumentih (ime in priimek, datum rojstva, naslov). 

Na praznih obrazcih morate poleg osebnih podatkov še OBKROŽITI, da dajete podporo zahtevi oz. pobudi za: C.PZ (vložitev predloga zakona). Nato v prazen pravokotnik vpišete šifro: 876, na prazno črto pa napišete geslo: ''SAMO JA POMENI JA''

Četrti korak:

Obrazec podpišite pred uradno osebo diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije v tujini (ali pred osebo, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve). Če tega ne boste storili v prisotnosti uradne osebe, bo celoten obrazec neveljaven, vaš glas pa ne bo upoštevan. Obrazec mora podpisati in žigosati tudi uradna oseba (na levi strani obrazca, vzporedno s podpisom volivca). Potrebovali boste tudi svojo veljavno javno listino (osebna izkaznica / potni list / vozniško dovoljenje / maloobmejna prepustnica / orožna listina).

Peti korak:

Izpolnjen in pred uradno osebo podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov:

Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec

p.p. 1717

1101 Ljubljana


V kolikor obrazca ne bomo tudi fizično prejeli, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moramo za vložitev zakona v državni zbor fizično prinesti 5000 po opisanem postopku v celoti izpolnjenih obrazcev.

Oddaja obrazca z digitalnim podpisom
 

4. VOLIVCI IN VOLIVKE V BOLNIŠNICAH, DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE, ZAVODIH ZA INVALIDNE OSEBE, NA PRESTAJANJU ZAPORNE KAZNI

Volivci, ki so v času zbiranja podpore v zgoraj navedenih ustanovah, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oz. zavoda. 

Prvi korak:

Potrebujete natisnjen obrazec Podpora volivca:

  • na tej povezavi dobite obrazec z že vnesenimi osnovnimi informacijami iz drugega koraka. 

Drugi korak:

Če ste obrazec natisnili iz naše spletni strani, na obrazcu izpolnite zgolj vse potrebne osebne podatke, kot so navedeni na osebnih dokumentih (ime in priimek, datum rojstva, naslov). 

Na praznih obrazcih morate poleg osebnih podatkov še OBKROŽITI, da dajete podporo zahtevi oz. pobudi za: C.PZ (vložitev predloga zakona). Nato v prazen pravokotnik vpišete šifro: 876, na prazno črto pa napišete geslo: ''SAMO JA POMENI JA''

Tretji korak:

Na obrazec se lastnoročno podpišite pred pooblaščeno osebo organa oz. zavoda, ki bo preverila vašo identiteto na podlagi veljavne javne listine (osebna izkaznica / potni list / vozniško dovoljenje / maloobmejna prepustnica / orožna listina). Pooblaščena oseba mora podpis potrditi s svojim lastnoročnim podpisom (na levi strani obrazca, vzporedno s podpisom volivca) ter z žigom organa oz. zavoda. 

Četrti korak:

Izpolnjen in podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov:

Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec

p.p. 1717

1101 Ljubljana

V kolikor obrazca ne bomo tudi fizično prejeli, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moramo za vložitev zakona v državni zbor fizično prinesti 5000 po opisanem postopku v celoti izpolnjenih obrazcev.

 

Prvi korak:

Zahtevo za obisk na domu upravni enoti sporočite po telefonu ali preko elektronske pošte ali navadne pošte. V zahtevi navedite svoje osebne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, z navedbo, da se zaradi bolezni ali invalidnosti ne morete osebno zglasiti pred upravnim organom. Upravni organ vas bo po telefonu obvestil o obisku uradne osebe na vašem domu. 

Drugi korak:

Uradna oseba bo pripravila obrazec Podpore volivca in prišla na vaš dom. Ob obisku bodo preverili vašo identiteto, vas vodili skozi celoten proces in še sami podpisali in žigosali obrazec. 

Tretji korak:

Izpolnjen in podpisan obrazec nam nato pošljite po pošti na naslov:

Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec

p.p. 1717

1101 Ljubljana


V kolikor obrazca ne bomo tudi fizično prejeli, se vaš glas ne bo štel kot oddan, saj moramo za vložitev zakona v državni zbor fizično prinesti 5000 po opisanem postopku v celoti izpolnjenih obrazcev.

5. BOLNI IN INVALIDI, KI NE MORETE NA UPRAVNO ENOTO

Kaj pomeni model “ja pomeni ja”?

Statistika EU kaže, da je policiji prijavljenih le 14 % primerov posilstva, kar pomeni, da je posilstvo eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Trenutne prakse policije, državnega tožilstva in pravne ureditve, ki temelji na modelu prisile, pa žrtve od prijave odvračajo. Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upre in poskuša preprečiti neželeno spolno občevanje, čeprav švedska raziskava jasno kaže, da 70 % žrtev ob spolnem napadu otrpne in se zato ne more upreti. Raziskava Kriminološkega inštituta kaže, da številne zadeve zavržejo že državna tožilstva, saj storilec ni uporabil dovoljšnje sile in njegovega ravnanja ni mogoče subsumirati pod kaznivo dejanje posilstva ali spolnega nasilja.

Urejanje kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja je konkretizacija določbe 35. člena Ustave RS, ki govori o zagotavljanju nedotakljivosti človekove telesne celovitosti in osebnostnih pravic. Tako gre za varovanje spolne samoodločbe in varovanje človeka pred spolnim ponižanjem. Trenutna ureditev v Kazenskem zakoniku tej pravici ne nudi ustreznega varstva.

Model “ja pomeni ja” žrtve razbremeni občutkov krivde, ki jih nalaga trenutna pravna ureditev spolnega nasilja in posilstva. V tej ureditvi morajo žrtve dokazovati, da so se upirale, saj se dvomi, ali so se upirale dovolj. S predlaganim modelom se žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje. Uvedba modela “ja pomeni ja” predstavlja velik korak za splošno družbeno občutljivost in razumevanje spolnega nasilja, saj jasno in enoznačno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo.

Privolitev v modelu “ja pomeni ja” razumemo kot svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje (affirmative consent). Lahko je dano z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje. Privolitev v spolni odnos mora trajati skozi celoten spolni akt in v vseh oblikah njegove izvedbe. Ob tem pa mora biti privolitev dana prostovoljno kot rezultat svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin, kar pomeni, da mora ocena okoliščin v vsakem posamičnem primeru prepoznati široko paleto možnih vedenjskih odzivov žrtev na spolno nasilje in ne sme temeljiti na predvidevanjih na podlagi tipičnih odzivov v takih situacijah, spolnih stereotipov in mitov o moški in ženski spolnosti.

Kakšna je trenutna ureditev in kakšne škodljive posledice ima?

Trenutno v slovenski zakonodaji za posilstvo (170. člen KZ-1) in spolno nasilje (171. člen KZ-1) velja model prisile. Model prisile temelji na fizični ali psihični sili, lahko pa gre tudi za uporabo drog ali hipnoze. Pri tem mora biti grožnja resna in usmerjena neposredno na življenje ali telo žrtve. Prav tako morata biti tako sila kot grožnja, ki ju uporabi storilec, da doseže spolno občevanje ali z njim izenačeno spolno ravnanje, takšni, da sta objektivno sposobni zlomiti odpor žrtve. Od žrtve torej zahteva, da se storilcu upira, čeprav se v številnih primerih ne more ali ni zmožna upreti, ker recimo spi, je v nezavesti ali otrpne. Prav tako se zahteva, da se žrtev z upiranjem še bolj izpostavi nevarnosti hujšega nasilja kot odziv na njen upor. Za dosego spolnega akta mora biti uporabljena fizična ali psihična sila; čeprav bi žrtev, denimo, pred spolnim odnosom večkrat rekla “ne”, torej ne bi šlo za posilstvo, če storilec ne bi uporabil sile. 

Iz prakse državnega tožilstva je razvidno, da:

  • tožilstva relativno pogosto zavržejo ovadbe za dejanja, za katera menijo, da domnevni storilec ni uporabil dovoljšne sile;

  • tožilstva v zvezi z uporabljeno silo oz. drugimi načini prisile mestoma ugotavljajo, je ravnanje domnevnega storilca sicer neprimerno, a ne dovolj, da bi ga lahko subsumirali pod obravnavane inkriminacije;

  • tožilstvo ali sodišče mestoma razmeroma stereotipno ugotavljata, ali je vedenje domnevne žrtve skladno s pričakovanji o tem, kako naj bi se žrtev vedla, mestoma pa razlogi za poglobljeno ukvarjanje z obrambo domnevne žrtve niso povsem jasni.

Na ta način številni spolni delikti v praksi ostanejo nekaznovani, žrtve spolnega nasilja pa ne podajo prijave, saj ne zaupajo v to, da jih bo sodni sistem zaščitil.

Kaj pomeni model “ne pomeni ne”?

V Inštitutu 8. marec ne moremo mimo kritik modela “ne pomeni ne”, imenovanega tudi “model veta”. Takšen model ne zahteva fizične ali psihične sile na strani storilca in upošteva voljo vseh udeleženih oseb, zato je korak v pravo smer od trenutne ureditve. A ne zajema situacij, ko žrtev zaradi psihofizičnega stanja, v katerem je, nesoglasja ne more izraziti in prav tako ne more oblikovati pravno upoštevne volje.

“Model veta” je pomanjkljiv na konceptualni ravni, saj še vedno predpostavlja, da smo vsi ves čas pripravljeni na spolna dejanja in na voljo za poseg v našo intimo, vse do trenutka, ko rečemo ne. V resnici je ravno obratno, saj nihče ne sme posegati v našo telesno in osebno celovitost, razen če ima našo osebno, svobodno privolitev.

Katere evropske države imajo ureditev po modelu “ja pomeni ja”?

Republika Hrvaška

V skladu s prvim odstavkom 153. člena hrvaškega Kazenskega zakona kaznivo dejanje stori tisti, ki z drugo osebo brez njene privolitve spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna ali doseže, da druga oseba brez svoje privolitve s tretjo osebo spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna, ali da oseba brez pristanka s spolnim občevanjem izenačeno ravnanje stori na sebi. 

Kvalificirana oblika je v drugem odstavku določena za primere, ko je obravnavano dejanje storjeno z uporabo sile ali grožnje z napadom na življenje ali telo žrtve ali druge osebe. Če je bil storilec v izogibni zmoti glede obstoja privolitve, pa je v tretjem in četrtem odstavku določena milejša kazen.

Člen določa tudi pogoje za veljavnost privolitve: da je oseba v skladu s svojo voljo privolila v spolni odnos ali s tem izenačeno spolno ravnanje ter da je bila sposobna sprejeti in izraziti tako odločitev. Šteje se, da privolitev ni podana, če je bilo spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje izvršeno z grožnjo, prevaro, zlorabo položaja, z zlorabo stanja žrtve, v katerem ni bila sposobna izraziti svoje zavrnitve, ali z osebo, ki ji je bila protipravno odvzeta prostost.

Kraljevina Švedska 

V švedskem kazenskem zakoniku (Brottsbalken) je kaznivo dejanje posilstva določeno v šestem poglavju zakonika. Posilstvo je bilo pravno opredeljeno po modelu prisile vse do 1. julija 2018, ko je v veljavo stopila sprememba kazenske zakonodaje spolnih deliktov. Od takrat je posilstvo opredeljeno po modelu afirmativnega soglasja s predvideno kaznijo 2 do 6 let zapora.

V prvem razdelku šestega poglavja Kazenski zakonik opredeljuje posilstvo kot spolno občevanje oziroma s tem izenačeno spolno ravnanje z osebo, ki v dejanju ne sodeluje prostovoljno (participating voluntarily). Pri presoji, ali je šlo za prostovoljno sodelovanje v spolni aktivnosti, se s posebnim poudarkom upošteva okoliščina, ali je oseba voljo (prostovoljnost) izrazila besedno ali s telesnimi kretnjami oziroma na kakšen drug način. Danes veljavni švedski kazenski zakonik primeroma ureja okoliščine, ko o prostovoljnem sodelovanju pri spolnem aktu ne moremo govoriti;

1. Kadar je soglasje rezultat sile, prevare ali grožnje, tudi grožnje s kazensko ovadbo zoper žrtev ali tretjo osebo ali z izdajanjem zaupnih informacij tretjim osebam.

2. Kadar storilec zlorabi posebej ranljivo stanje osebe, če ta ni pri zavesti, spi, otrpne od strahu, je pod vplivom alkohola ali drog, je v bolezenskem stanju, telesno poškodovana, duševno motena ali v kakšnem drugem primerljivem stanju glede na dejanske okoliščine.

3. Kadar storilec izrabi predhodno odvisen položaj žrtve od storilca.

Opredelitev kaznivega dejanja spolnega nasilja se v nadaljevanju 6. poglavja glasi: “Oseba, ki spolno ravna z osebo na način, ki ni zajet v prvem razdelku tega zakona, brez prostovoljnega sodelovanja druge osebe, se kaznuje z zaporom do dve leti.”

Združeno kraljestvo

V Združenem Kraljestvu je od leta 1956 v veljavi t. i. Sexual Offences Act 1956, ki je bil noveliran leta 1985. S t. i. Sexual Offences Act 2003, ki je začel veljati 1. maja 2004, je Velika Britanija v svoj pravni red prenesla številne posodobitve na področju deliktov zoper spolno nedotakljivost, ki so vplivale tudi na sprejetje novejše zakonodaje na Škotskem leta 2009 in na Severnem Irskem leta 2008.

Kaznivo dejanje posilstva pojmuje kot ravnanje storilca, s katerim penetrira vagino, anus ali usta druge osebe s svojim penisom, pri čemer druga oseba s penetracijo ne soglaša, storilec pa ni utemeljeno prepričan, da druga oseba s tem soglaša. Posebno kaznivo dejanje ureja nekonsenzualno seksualno penetracijo vagine ali anusa druge osebe z drugim delom telesa (na primer s prstom) ali drugim predmetom. Maksimalna možna kazen za oba delikta je dosmrtna zaporna kazen.

Britanski zakon pa posebno opredeljuje pojem soglasja. Splošno je soglasje v 74. razdelku razumljeno kot privolitev v ravnanje s strani osebe, ki ima možnost in sposobnost dati privolitev. V 75. razdelku so naštete okoliščine, ki kažejo na evidentno odsotnost soglasja, če ni drugih zadostnih dokazov, ki kažejo na obstoj soglasja oziroma na okoliščine, na podlagi katerih je storilec utemeljeno prepričan, da je imel soglasje. Te okoliščine so: med spolnim aktom ali neposredno pred njim storilec uporablja silo, nasilje, ustrahovanje, storilec drugi osebi nezakonito odvzame prostost, druga oseba spi ali ni pri zavesti v času spolnega dejanja, druga oseba zaradi fizične oviranosti ni zmožna skomunicirati soglasja, storilec pri drugi osebi povzroči zaužitje substance, ki prevzamejo moč nad voljo ali sposobnostjo oblikovanja ali izražanja volje druge osebe. Kadar pa so v dejanskem historičnem dogodku nastopile okoliščine, naštete v 76. razdelku, se obstoja soglasja ne domneva, naštete so naslednje okoliščine: storilec namenoma preslepi drugo osebo z namenom izvršitve spolnega ravnanja oziroma namenoma izvabi soglasje druge osebe z oponašanjem osebe, ki jo druga oseba pozna.

Kraljevina Danska

17. decembra 2020 je danski parlament sprejel novelo kazenskega zakonika (Straffeloven), ki spreminja definicijo posilstva iz modela prisile v model soglasja. Zakon je pričel veljati 1. januarja 2021. 

Pred tem je bilo v prvem odstavku 216. člena kaznivo dejanje posilstva definirano po modelu prisile, z zaporom do 8 let se je kaznoval vsakdo, ki spolno občuje z uporabo nasilja ali grožnjo nasilja oziroma doseže spolno občevanje z uporabo druge nezakonite prisile ali občuje z osebo, ki je v stanju ali situaciji, v kateri ne more nasprotovati ravnanju storilca.

S spremembo se je zamenjal celoten prvi odstavek 216. člena z definicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu afirmativnega soglasja, ki se glasi: »Za posilstvo se kaznuje vsakdo, ki ima spolne odnose z osebo, ki v to soglasno ne privoli, z zaporom do osem let.«

Pogosta vprašanja pri modelu “ja pomeni ja”

Kaj je svobodna privolitev?

Kaznivo je vsako spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje brez predhodne svobodne privolitve ali soglasja. Soglasje je lahko dano z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Privolitev v spolni odnos pa mora trajati skozi celoten spolni akt in v vseh oblikah njegove izvedbe.

Privolitev je lahko dana svobodno in pristno, le ko svobodna volja osebe ni podrejena prisilnim okoliščinam in ko je oseba sposobna privolitve. Žrtev zaradi različnih razlogov pogosto ne more reči ne. Žrtev lahko med dejanjem ostane tiho in je popolnoma pasivna zaradi predhodnih dejanj storilca ali drugih oseb – na primer v primerih trajajočega nasilja v družini ali drugih nasilnih odnosov –, zaradi česar se znajde v brezizhodnem položaju, ko zavrnitev ali upor nista možna ali smiselna. Pri tem gre torej za predhodno dalj časa trajajoče psihično ali fizično nasilje, katerega posledica je, da žrtev (vsaj nasproti storilcu) svoje volje ne izraža več (za razliko od »grožnje z neposrednim napadom na življenje ali telo« iz prvega odstavka 170. člena oziroma »grožnje zoper čast in dobro ime ali grožnje s povzročitvijo premoženjske škode« iz tretjega odstavka 170. člena KZ-1, ki sta del kaznivega dejanja posilstva). 

Lahko pa žrtev ohromi tudi zaradi trenutnega šoka ali strahu, lahko zmrzne in ostane paralizirana. Žrtev zaradi različnih razlogov pogosto ne more ali ni zmožna reči ne. Navedene okoliščine so zdaj zajete v opredelitvi “brez svobodne privolitve”, ki pokriva izkoriščanje predhodnega trajajočega ustrahovanja in druge okoliščine ali stanja, zaradi katerih (žrtev) ni sposobna izraziti zavrnitve. Vseh okoliščin, v katerih lahko pride do tako imenovane »zamrznitve žrtve«, ali drugih stanj, zaradi katerih ni sposobna reagirati, ni mogoče našteti. 

Z vidika mednarodnega prava se lahko za usmeritev glede opredelitve privolitve ozremo k Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS; njegov mandat sicer obsega kazniva dejanja, storjena med mednarodnimi oboroženimi spopadi), skladno s 70. členom Postopkovnih pravil in dokaznih standardov MKS (Načela ter dokazni standardi v primerih spolnih zločinov).

Kako je z dokazovanjem posilstva in spolnega nasilja?

Spolno nasilje in posilstvo se največkrat odvijata za štirimi stenami, na krajih, kjer ni morebitnih prič. Zato je dokazovanje in doseganje dokaznega sklepa v kazenskem postopku močno oteženo. Iz študije Kriminološkega inštituta izhaja, da žrtve posilstva podajo uradno kazensko ovadbo v povprečju 20 dni od dne posilstva, ko številni telesni dokazi, kot so modrice in odrgnine, že izginejo. Zato je težavnost dokazovanja prisotna neodvisno od modela prisile ali modela soglasja. 

Pregon takega kaznivega dejanja zahteva občutljivo oceno dokazov v okviru konteksta posameznega primera. Taka ocena mora prepoznati široko paleto možnih vedenjskih odzivov žrtev na spolno nasilje in ne sme temeljiti na predvidevanjih na podlagi spolnih stereotipov, mitov o moški in ženski spolnosti ter predsodkih o “pravilnem” odzivu na spolno nasilje. V nasprotju s pričakovanji, da se bo “vzorna” žrtev posilstva bojevala z napadalcem, je bilo ugotovljeno, da je pogost telesni in psihološki odziv v primeru spolnega napada “zamrznitev”, ko žrtev sploh ni sposobna nasprotovati napadu. Švedska klinična študija iz leta 2017 je ugotovila, da je 70 odstotkov od 298 obravnavanih žensk, ki so bile posiljene, med napadom doživelo “neprostovoljno paralizo”. Razlogi, zakaj žrtev ne reagira na nezaželen poseg v svojo spolno integriteto, so lahko zelo raznovrstni, presojati pa jih je treba v vsakem konkretnem primeru posebej.

Kdo nosi dokazno breme?

Soglasno opredeljeno kaznivo dejanje ne obrača dokaznega bremena. Še vedno velja domneva nedolžnosti, ki je temelj poštenega kazenskega postopka. Državni tožilec mora za obsodbo domnevnega storilca onkraj razumnega dvoma dokazati, da spolno občevanje ali druga, z njim izenačena spolna ravnanja, niso bila soglasna. Dejstvo, da je obtoženi med samo sodno preiskavo in dokaznim postopkom pred sodiščem zaslišan tudi glede korakov, ki jih je storil zato, da se je prepričal, da ima svobodno dano privolitev, ne pomeni, da gre za domnevo krivde.

Kaj pa krive ovadbe?

Eden glavnih očitkov modelu afirmativnega soglasja je domnevno povečanje krivih ovadb posilstva ali spolne zlorabe. Kriva ovadba je definirana v 288. členu KZ-1 kot naznanitev, da je kdo storil kaznivo dejanje, čeprav ve, da ga ta ni storil, oziroma da naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno. Motivacija za takšne krive ovadbe pri spolnih zlorabah naj bi bilo blatenje domnevnih storilcev z zlorabo pravice.

Na podlagi mednarodnih raziskav, kot sta raziskava Ministrstva za notranje zadeve Velike Britanije (British Home Office (Kelly, Lovett, & Regan, 2005)) ali ameriškega MAD, se odstotek lažnih ovadb giblje med 2 in 8 odstotki. Odstotek krivih ovadb pri spolnih deliktih zato bistveno ne odstopa od drugih kaznivih dejanj. Prav tako ni empiričnih analiz, ki bi potrjevale očitek, da uvedba modela “ja pomeni ja” vpliva na porast krivih ovadb. 

Predlog zakona o dopolnitvah in spremembah Kazenskega zakonika (KZ-1)

Povezava na predlog zakona

Pričevanja oseb z izkušnjo spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja

 

“Niti za trenutek nisem pomislila, da bi prijavila. Kje je moj dokaz? Bi na sodišču veljala moja tresoča usta, moje besede in razmazana ličila? Je dokaz stud, ki ga čutim na svojem telesu, kot da bi se kot smola cedil iz mene? In ravno ta stud mi je preprečeval, da bi se borila za svojo pravico. Sama svoja mučiteljica bi bila, če bi se prisilila to še enkrat podoživeti. Poleg tega pa nisem hotela naprtiti sramote svoji družini.”

 #jaztudi, marec, 2018

V času osnovne šole sem se v glasbeno šolo vozila z vlakom. Pogosto je v vagon vstopil moški, se nekako prerinil na sedež nasproti mene, se usedel in se s svojimi koleni dotikal mojih. Nič več kot to, a počutila sem se ujeto, preganjano, napadeno, pa tudi negotovo, saj ni nihče od ostalih sopotnikov opazil, da bi bilo kaj narobe. Nisem se premaknila ali zapustila sedeža, saj z vlaka tako ali tako nisem mogla in lahko bi mi sladil kamorkoli, tudi na manj obljudena mesta. Nisem si želela biti kjerkoli sama z njim. Nekoč se je žal ravno to zgodilo. Na poti iz glasbene šole domov sem sedela v praznem delu vlaka. Prišel je, a se ni usedel nasproti mene, temveč v naslednjo vrsto na sedež na nasprotni strani vagona. Potem se je ulegel, odpel razporek na hlačah in izvlekel spolovilo. Nisem želela gledati vanj, a sem s kotičkom očesa to opazila. K sreči je bil vlak že tako blizu moje izstopne postaje, da sem odšla na hodnik in izstopila. Mlajši brat mi je povedal, da je ta moški oče njegove sošolke. Nedolgo za tem dogodkom je umrl. Ko sem izvedela za to, sem si oddahnila.

 #jaztudi, april, 2018

Pri 14 letih, ko sem bila na počitnicah, me je družinski “prijatelj”  zlorabil in posilil. Ko je to storil sem otrpnila in se dobesedno odklopila, kot da me nebi bilo v telesu. Od takrat naprej sem se soočala s krivdo, da sem za to kriva jaz, ker nisem nič naredila, se branila, zavpila...

V srednji šoli sem se soočala z hudo depresijo, nisem imela samozavesti, bila sem v krču... v tistem obdobju se nisem imela rada. Bilo mi je res težko, imela sem tudi samomorilne misli. Da sem spregovorila o tem, kaj se mi je zgodilo, je trajalo 6 let. Najprej sem povedala prijateljici, kasneje staršem. Prijave nisem podala, saj me je bilo strah...

Šele zdaj pri tridesetih letih se moje rane počasi celijo. S pomočjo psihoterapevtke sem se postavila na noge ter lažje zadihala in se začela imet rada.

 #jaztudi, februar 2021

Če bi šla z njim ven. Uporabljal je lažen profil brez slike in prijazno sem zavrnila ponudbo. Pa je sledilo še par sporočil, jaz pa sem jih ignorirala, češ, se bo že naveličal. Kmalu je dodal pol gimnazije in začel na tem lažnem profilu pisati pesmice o meni. Sošolcem se je zdelo smešno, meni pa ne toliko. Sledilo je mnogo zasebnih sporočil, kako ne more brez mene, kako naj pustim svojega fanta, ki me vara, kaj bi mi rad delal (pri tem je nazorno opisoval dele mojega telesa in ob branju mi je šlo na bruhanje, počutila sem se umazano). Napisal mi je tudi, da je prikolesaril do mojega doma in me ni bilo pa sem mislila, da se laže. Kasneje so mi starši povedali, da sta me iskala dva fanta na kolesih. Profil sem blokirala in nekaj časa sem imela mir, nato pa se je po ne vem kakšnem spletu okoliščin blokada izničila, ega še zdaj ne razumem. Na facebooku je bilo takrat pravilo, da ko nekoga blokiraš, to traja 24 ur, nato pa ga lahko odblokiraš in to spet traja 24 ur, preden ga lahko zablokiraš nazaj. Fant je to pogruntal in čakal 24 ur, mi nekaj napisal ter me zablokiral. Dobil je popoln nadzor nad sporočili. Občutek je bil grozen. Sporočila so se vlekla dolgo in na koncu je prišlo do tega, da je oseba dobila opozorilo od uradne inštance. Nato je bil nekaj časa mir. Potem pa se je pri 19ih spet pojavil zvečer, ko sem sama hodila, ponovno iz gimnazijskega žura. Nisem ga videla, kar naenkrat je zvil moje roke na hrbet in imel je tudi nož. Prestrašila sem se in čisto zmrznila, nisem se mogla premaknit, kričat, se branit. Lahko sem samo jokala in čakala, da mine. Takrat nikomur nisem povedala. Podobna stvar se je zgodila še parkrat, preden sem zbrala dovolj poguma in poiskala pomoč (ko so šle stvari že tako daleč, da me je pretepel skoraj do onemoglosti). V začetku sem tudi pri pravnih organih naletela na veliko opazk, ki so me dajale v luč krivca. V kaj sem bila oblečena, res nisem hotela tega, kaj sem rekla, kaj sem naredila?

Ne znam zares opisat občutkov, vse skupaj se mi je gnusilo, sama sebe nisem prenašala. Vsi dotiki, vse besede so me rezale kot noži, vso psihološko izsiljevanje. Kot da bi hotela izjokat vso grozo, ki se je nabirala v meni, vso bolečino, ko sem ga bila prisiljena čutit v sebi. Pa ni šlo. In občutek tega, da ima nekdo drug tvoje telo pod nadzorom, je nekaj najhujšega. Še zdaj imam težave s sanjami, s samopodobo. Komaj tri leta po prvem posilstvu sem uspela povedat najboljšemu prijatelju, ki mi res stoji ob strani. Brez njega me verjetno ne bi bilo več. Počasi se učim živet s tem in se sprejemat. Počasi s pomočjo prijatelja in terapevtke spoznavam, da nisem bila sama kriva, da sem prvič zmrznila. Da nisem sama kriva, da je bil močnejši od mene.

 #jaztudi, marec, 2018 

Nedelja zvečer. Prihajam nazaj v Ljubljanu zaradi jutrišnjeg predavanja. V stanovanje sem prišla pozno, okrog pol noči. Cimra se je družila z dva fanta, ki sem jih takrat spoznala. Druženje, muzka, nekaj kozarcov vina. En med njimi je ves čas probal vsiliti razgovor o sexu, čemu sem se diretkno uprla in povedala da me ne zanima dolžina njegovega penisa ali kdaj je in s kom nazadnje fukal. Odšla sem v svojo sobo. Zelo čuden občutek se zbudil v meni in sem zaklenila sobo, vendar tega nikoli prej nisem naredila. Zaspala sem. Sred noči me zbudi agresivno trkanje po vratih. Vprašam kdo je, kaj hoče. Slišim moški glas, odpri, rabim vžigalnik. Še v polusnu odpiram vrata, pred mano se prikaže nož in moški v spodnjih gatah. Šok. Poskušal je nasilno vdret v sobo ampak sem se dovolj hitro znajdla. Žal, preveč preživljenega nasilja v življenju. Ugrabim nož, se poškodujem na njega ampak ne čutim bolečine. Ne ustrašim se, ne zakorakam nazaj. Napadam, pograbim kljuko od vrat in mu s vso svojo močjo pritisnem roko. Zajauka in se umakne. Ne vem kaj narest. Zaklenem se, tresem, jokam. Zakaj spet? Zakaj se mi spet to dogaja? Kličem policijo, ki rabi 45min da pride. (Stanovanje je znotraj obvoznice, ura je 3-4 zjutraj ponedeljek). Obnašanje policije ob prihodu je pa neka nova tema. Vse v vsemu, zgodilo se mu ni nič. 

#jaztudi, marec, 2018

Zgodilo se je nekega večera na delovnem mestu. Delala sem namreč v lokalu, kjer smo vsak vikend imeli evente do jutra. V lokalu smo delale predvsem študentke. Izkušnje so bile irelevantne, važno je bilo, da smo bile sposobne v hitrem času postreči pijačo in da smo izgledale dobro. Večkrat se mi je že zgodilo, da so fantje zaradi mojega videza in obnašanja testirali meje okusnega. Včasih tudi šli čez. Tisti večer smo delale vse študentke skupaj. Bil je zabaven večer, dobra glasba, malo alkohola. Včasih smo med nočno spile nekaj 'kratkega,' da smo držale nivo energije z obiskovalci. Za nekaj časa (morda minuto, dve) sem pustila kozarec skrit za šankom in šla v skladišče po pijačo, ki je pod šankom ni bilo več. Ko sem se vrnila, smo s sodelavkami nazdravile. Čez nekaj časa, ko sem zaključevala izmeno, nisem bila več zmožna šteti denarja. Od takrat dalje se spomnim le tega, kako sem hodila iz lokala in jutra, ko sem se z bolečino v glavi zbudila v neznanem stanovanju z dvema neznancema. Ki sta me izkoristila. V sramu sem ju prosila, da me peljeta domov. In to sta naredila. Na kamerah v lokalu se jasno, nič ne vidi. Prič ni. Vsaj niso bile trezne, kot pravijo. Nekateri so mi rekli, da sem si to zaslužila. Ker je pač zgledalo, da se ne zabavam. Ostali so bili tiho in poslušali. Nihče pa se ni postavil zame. Kar je bolelo še najbolj. #jaztudi

 #jaztudi, marec, 2018

Avgusta 2016 sem odšla ven v krajevni lokal. Spila sem par pijač in potem se ne spomnim skoraj nič, samo par odsekov. Spomnim se, da sem odšla 2x na stranišče, potem se spominjam samo glasov v moji kopalnici doma.”Stuširati te moramo z mrzlo vodo!” in nato spet:”To sigurno ni samo od pijače, saj ni toliko popila, vrgli so ji drogo v pijačo!”, nato spet luknja. Naslednje, kar se spomnim je, da sem ležala v postelji nad mano obris neke osebe, obris je črn, ne vidim kdo je, vidim, da oseba kleči nad mano in v ozadju rahli žarki svetlobe skozi žaluzije, moralo je biti proti jutru, nisem se mogla premakniti niti spregovoriti, potem spet luknja…

Zbudim se zjutraj okoli 6,7 ure, ob sebi zagledam nekega fanta, leži na trebuhu zgoraj brez, njegove hlače so na fotelju. Oblečen imam samo modrček, spodaj sem gola, moje hlačke ležijo pri njemu ob steni. Vstanem in grem na stranišče, spodaj me peče spolovilo, opazim tudi modrico na stegnu in buško na čelu. Ne vem kaj se dogaja, sram me je, da se ne morem spomniti. “Nisi bila posiljena, nemogoče, da se je tebi to zgodilo!”

Odidem do fanta in mu rečem, da naj gre. Poznam ga na videz. On išče cigarete, vprašam ga ali so to njegovi na nočni omarici v spalnici. Odgovori, da ne, vzame ključe od avta in odklene stanovanje, da bo šel. Dobim preblisk: “O faq se nekdo je bil v mojem stanovanju.”, pomislim na njegovega prijatelja, vendar se ga ne morem spomniti. Fant, ki se je zbudil zraven mene me objame in gre. Sprašujem se:”Zakaj si me objel, fuj, fuj, kaj se dogaja, kaj bom sedaj naredila. To noben ne sme izvedeti!”, je bila moja prva misel.

Grem na stranišče in bruham, imam drisko, trese se mi telo, srce mi razbija, težko diham. Odidem v dnevno sobo, opazim, da mi manjka 100 eur, jokam, ker mi ni nič jasno, pokličem prijateljice naj mi povejo kaj se je dogajalo. Povedo mi, da sem šla v lokalu na wc, padla v nezavest, nisem hodila, iz ust mi je šla pena. Domov me je pripeljal fant, ki je bil kasneje med osumljenci in prijateljica, osumljenec je odšel. Prišla je še ena prijateljica, da so me lahko večkrat stuširale, da sem prišla k sebi. Povedo mi, da, ko so me stuširale so odšle domov, ker sem začela hoditi in sem jim rekla, da sem ok. Sama se tega nič ne spomnim. Povejo mi še, da so izvedele, da so kasneje do mene prišli 3 fantje. V dnevni sobi na stolu opazim tudi bel prah, kot droga. Začne se mi podirati svet, grem pod tuš in hočem sprati to umazanijo iz sebe. Počutim se ničvredno, v glavi 1000 vprašanjev: “Zakaj sem odšla ven, zakaj sem pustila pijačo na šanku, zakaj so mi to naredili, s čim sem si to zaslužila?”

Primer sem prijavila prepozno, ko sem prijavila tudi tatvino se denar čudežno vrne nazaj v stanovanje brez vloma. Tožilstvo je primer zavrglo, ker ni bilo dovolj dokazov in, ker policija po mojem mnenju ni dobro raziskala primera.

Zase sem že zmagovalka, saj so vsi mislili, da bom tiho. Bila sem že čisto na tleh, ampak sem se pobrala, vstala še bolj močna in glasna. Preživela sem! S svojo zgodbo želim spremeniti pogled na spolno zlorabo. Želim, da je vsaka ženska uslišana in, da take primere policija jemlje bolj resno. Želim biti navdih za vse, ki nimajo dovolj moči, da bi povedale na glas, za vse, ki so se borile pa na koncu niso več zdržale, za vse, ki so tiho in si še ne upajo spregovoriti.

Ker nisem odnehala naj bi moj primer zopet poslali na tožilstvo, tako spet čakam kako se bo odločil tožilec.

Če je ženska v mini krilu – še ne pomeni, da jo lahko posiliš.

Če ženska pije in je omotična – še ne pomeni, da je privolila.

Če je ženska v nezavesti – še ne pomeni, da to lahko izkoristiš za zabavo.

Če ženska pleše in se spogleduje s tabo – to ne pomeni, da želi spolni odnos.

Pitje ni zločin, posilstvo je!

Vsako kaznivo dejanje prijavite policiji, odidite takoj k zdravniku in se ne tuširajte, da ne uničite dokazov.

BODI MOČNA IN GLASNA. SPREGOVORI!

#jaztudi, maj 2018

image0.jpeg

Kontakt


[email protected]



facebook


instagram